Računalniška pismenost

Ključna kvalifikacija je nujno potrebna za uspešno uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij, zato jo je smiselno vključiti v redni izobraževalni proces. Prav tako pa je potrebno s temi znanji in spretnostmi usposobiti tisti del prebivalstva, ki teh znanj še ni pridobil, oziroma ne bo več udeležen v rednem izobraževalnim procesu, tj. "odrasle". V ta namen je Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje skupaj z Zavodom Republike Slovenije za Šolstvo, MDDSZ, bivšim MID, ACS in IJS pripravil ključne kvalifikacije za računalniško pismenost za programe nižjega poklicnega, srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja ter ustrezne mednarodne primerjave.

Računalnik in informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) so prinesle popolnoma nov način dela (in v precejšnji meri tudi nov način življenja), tako v zasebnem življenju kot na delovnem mestu. Praktično si danes med aktivnim prebivalstvom življenje brez IKT težko predstavljamo, če si ga sploh lahko. Zavedati se je treba, da IKT tehnologije predstavljajo mobilno telefonijo, računalnik, internet in vse storitve, ki so s tem povezane. Hkrati z razširjenostjo uporabe IKT, le-ta spreminja tudi starostne meje, saj jih otroci uporabljajo že pri dveh letih, ravno tako pa narašča njihova uporaba pri starejših prebivalcih. Če pa upoštevamo, da je računalnik v določeni obliki prisoten skoraj v vseh sodobnih napravah (od otroških igrač do mobilnih in stacionarnih telefonskih aparatov, ur, avtomobilov…), pa v razvitem svetu skoraj ni človeka, ki IKT tehnologij ne bi uporabljal.

Ekonomske in družbene spremembe spreminjajo značilnosti temeljnih spretnosti, ki omogočajo delovanje v delovnem, družinskem in družbenem življenju. O tem govori že Memorandum o vseživljenjskem učenju (2000), ki v prvem ključnem sporočilu določa informacijsko pismenost kot eno od novih temeljnih spretnosti, ki je potrebna za aktivno sodelovanje v družbi znanja. Informacijska pismenost je uvrščena tudi med nove temeljne spretnosti, ki so vključene v zaključke seje Evropskega sveta v Lizboni. Ministrstvo za informacijsko družbo v Strategiji Republika Slovenije v informacijski družbi (2003) opozarja na nizko raven splošne informacijske pismenosti v nekaterih slovenskih regijah, še posebej z vidika uporabe računalniških aplikacij in na potrebo po usposabljanju za zviševanje računalniške pismenosti in na potrebo po opredelitvi temeljnih (nacionalno sprejetih) standardov računalniških znanj, ki bi jih v Sloveniji lahko uporabili za pripravo različnih programov računalniškega opismenjevanja in kot osnovo za izpeljavo postopkov preverjanja in potrjevanja znanj in spretnosti računalniške pismenosti odraslih. Kaže, da se bo v prihodnje v Sloveniji in Evropski uniji najbolj uveljavilo mednarodno spričevalo ECDL, katerega vpeljavo je spodbujalo tudi bivše Ministrstvo za informacijsko družbo (Strategija RSvID, 2003, str. 19).

Učno snov predstavimo problemsko, pri čemer kandidati spoznavajo, predlagajo in vrednotijo merila in postopke za uspešno in učinkovito iskanje, zbiranje, obdelavo, oblikovanje in predstavitev informacij. Snov naj ne vsebuje napotkov za neposredno delo, ampak naj odpira možnosti, ki jih omogočajo informacijske tehnologije za uspešno in učinkovito zadovoljevanje svojih informacijskih potreb. Z aktivnimi metodami dela in predstavitvijo možnosti, ki jo informacijska tehnologija nudi, motivirati za delo in uporabo v vsakdanjem življenju.

Temeljna naloga učitelja je, da kandidatom omogoči doseči zastavljene globalne cilje kvalifikacije. V tem smislu kandidate seznanja z različnimi možnostmi, ki jih odpirajo informacijske tehnologije pri reševanju informacijskih problemov, jim svetuje pri izbiri nalog, spremlja njihove aktivnosti in jih opozarja na odklone, jih motivira in vzpodbuja pri njihovem delu ter analizira in ocenjuje njihova prizadevanja. Pri tem mora paziti, da kandidatom ne vsiljuje lastnih zamisli in predlogov, ampak jih vzpodbuja k iskanju izvirnih informacijskih rešitev. Predlagane rešitve s predlagatelji vedno analizira glede na individualne zmožnosti in razpoložljivost opreme in drugih virov ter si prizadeva za njihovo čim bolj uspešno in učinkovito udejanjanje.

Kandidati na tej stopnji raje vidijo, če jim učitelj dodeli konkretno nalogo oz. reševanje problema, ki pa je tudi odvisno od njihovega interesa in zanimanja. Povezava s sporazumevanjem v slovenskem jeziku in socialnimi veščinami je razumljiva sama po sebi, zaradi iskanja podatkov po spletu je izražena tudi povezava s tujim jezikom.

Ključne kompetence računalniške pismenosti so pripravljene na treh zahtevnostnih nivojih in bodo v izobraževalnem procesu integrirane v posameznih stopnjah izobraževanja:

• : v programih na nivoju nižjega poklicnega izobraževanja (se pokrivajo tudi s standardom računalniške pismenosti za odrasle).
• : v programih na nivoju srednjega poklicnega izobraževanja
• : v programih na nivoju srednjega strokovnega izobraževanja (po končanem srednjem strokovnem oziroma poklicno tehniškem izobraževanju pa bo imel znanja za pridobitev ECDL spričevala)

Cilj priprave ključnih kvalifikacij računalniška pismenost je uvajanje znanj in spretnosti za uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij. Udeleženci izobraževanja naj bi ob zaključku le tega znali uporabljati standardne vhodne enote ter delati z operacijskim sistemom, urejati besedila, uporabljati elektronske preglednice, uporabljati baze podatkov uporabljati računalniška omrežja, uporabljati digitalne predstavitve, uporabljati internet, uporabljati elektronsko pošto, uporabljati digitalno podpisovanje. Posamezna znanja za uporabo naštetih storitev so odvisna od stopnje izobrazbe.