[ Kažipot:  Produktni meni  |  Izobraževalni programi  |  Značilnosti izobraževalnih programov ]

Značilnosti izobraževalnih programov za pridobitev srednje poklicne in strokovne izobrazbe

Srednje poklicna oziroma strokovna izobrazba se lahko pridobi z izobraževalnimi programi, ki se razlikujejo po zahtevnosti, ciljih ter trajanju izobraževanja:

Izobraževalni programi so pripravljeni na podlagi Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006), Izhodišč za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja (Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 2001) ter Kurikula na nacionalni in šolski ravni v poklicnem in strokovnem izobraževanju (Center RS za poklicno izobraževanje, 2006).

Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006) opušča dosedanji dualni sistem poklicnega izobraževanja in odpre  možnosti za sodobnejši ter  flesibilnejši način oblikovanja in izvedbe  srednješolskih izobraževalnih programov. Poleg tega v vse programe uvede praktično usposabljanje z delom.

Podlaga za pripravo izobraževalnih programov so poklicni standardi v katerih so opredeljene spretnosti, znanje in kompetence, ki jih mora pridobiti udeleženec izobraževanja. Izobraževalni program je praviloma oblikovan za širše poklicno področje in je osnovan na več poklicnih standardih. Posameznik si skozi proces izobraževanja izbere ustrezne ibirne strokovne module in se na ta način usposobi za želen poklic.

Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov med drugim opredeljuje minimalne standarde obsega posameznih delov izobraževalnih programov: obseg splošnoizobraževalnih predmetov, strokovnih modulov, praktičnega usposabljanja z delom, interesnih dejavnosti in odprtega kurikuluma. Določajo tudi obliko zaključnega izpita oz. poklicne mature.

Za izvedbo praktičnega usposabljanja z delom se z delodajalci običajno dogovori šola, ki tudi poskrbi za spremljanje dijakov med praktičnim usposabljanjem. Lahko pa delodajalec z izbranim dijakom sklene individualno učno pogodbo in na ta način omogoči dijaku pridobivanje praktičnih veščin.

Odprti kurikulum je novost v izobraževalnih programih in je namenjen hitremu odzivanju na potrebe delodajalcev in novostim v stroki. Odprti kurikulum tudi dijakom omogoča tudi izvajanje bolj dijakom prilagojenega izobraževanja.  Določi ga šola v sodelovanju z delodajalci in drugimi zainteresiranimi iz lokalnega okolja in ga tudi objavi.

Na podlagi tako pripravljenih izobraževalnih programov in ustreznih katalogov znanja vsaka šola pripravi lasten izvedbeni kurikulum. Učitelji skupaj z delodajalci pripravijo ustrezen načrt uresničevanja ciljev izobraževalnega programa, ki vključuje tudi načine preverjanja in ocenjevanja doseženih ciljev.

Programi nižjega poklicnega izobraževanja

Programi nižjega poklicnega izobraževanja so namenjeni učencem, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost in končali najmanj 7 razredov devetletne osnovne šole oziroma so končali osnovno šolo po prilagojenem izobraževalnem programu. Izobraževanje traja dve leti.

Na razpolago so široki programi nižjega poklicnega izobraževanja, v katerih se dijaki lahko usposobijo za različne poklice s področja tehnike, gradbeništva in biotehnike.

V strokovnim modulih je poudarek na praktičnem pouku, ki je podkrepljen s strokovnoteoretičnimi vsebinami. Izobraževanje se konča z izdelkom oziroma storitvijo ter zagovorom. S tem je dijak usposobljen za opravljanje dela na nivoju ozkega poklicnega profila, hkrati pa lahko nadaljuje izobraževanje programih srednjega poklicnega izobraževanja.

Programi srednjega poklicnega izobraževanja 

Programi srednjega poklicnega izobraževanja izobražujejo za široka ali ožja  poklicna področja in trajajo praviloma tri leta. Vanje se lahko vpiše, kdor je končal osnovno šolo ali izobraževalni program nižjega poklicnega izobraževanja.

V programih, ki so pripravljeni za širša poklicna področja dijak lahko izbira med različnimi izbirnimi moduli in se na ta način usposobi za določen poklic.
Izobraževanje se zaključi z zaključnim izpitom, ki obsega pisni in ustni izpit iz slovenščine in izdelek oz. storitev z zagovorom. Po končanem izobraževanju imajo dijaki odprto pot bodisi v zaposlitev bodisi v nadaljevanje izobraževanje po dvoletnem programu poklicno-tehniške šole.

Programi srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja 

Programi srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja so ravno tako namenjeni učencem, ki so končali osnovno šolo ali izobraževalni program nižjega poklicnega izobraževanja. Trajajo štiri leta. Njihova značilnost je, da na eni strani omogočajo poklicno usposobljenost, na drugi strani pa ustrezno pripravo za nadaljnji študij v programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja. Kdor bo opravil peti predmet mature, se bo lahko vključil v univerzitetni študij določenih smeri. Programi vključujejo v precej enakovrednem obsegu na eni strani splošnoizobraževalne predmete, kot so slovenščina, tuji jezik, matematika, umetnost, športna vzgoja, naravoslovni in družboslovni predmeti, in na drugi strani strokovne module in praktično usposabljanje z delom. Omenimo naj, da programi omogočajo izbiro in s tem usmerjanje dijakov v različne poklice. Izobraževanje se konča s poklicno maturo, ki je sestavljena iz obveznih predmetov (slovenščine in strokovno-teoretični predmet) in izbirnih predmetov (tuji jezik ali matematika ter izdelek oz. storitev z zagovorom).

Programi poklicno-tehniškega izobraževanja 

Programi poklicno-tehniškega izobraževanja se oblikujejo kot nadgradnja programov srednjega poklicnega izobraževanja in absolventom poklicnega izobraževanja omogočajo v ustreznem strokovnem področju doseči srednjo strokovno izobrazbo, ki je enakovredna štiriletnemu strokovnemu oz. tehniškemu izobraževanju. Izobraževanje se konča s poklicno maturo, za katero se uporabljajo izpitni katalogi, veljavni za poklicno maturo v ustrezni srednje tehniški oz. strokovni šoli.

Programi poklicnega tečaja

Programi poklicnega tečaja trajajo eno leto in so namenjeni kandidatom, ki so uspešno končali štiri letnike gimnazije ali strokovne šole (brez mature). Zato so dijakom priznani splošnoizobraževalni predmeti iz predhodnega izobraževanja in imajo v programu le strokovne module s praktičnim usposabljanjem z delom.
Tako pridobijo prvi poklic na ravni kot ga omogočajo ustrezne srednje strokovne ali tehniške šole. Poklicni tečaj je torej druga pot do naziva strokovne izobrazbe, za katerega obstaja tudi štiriletni program srednjega strokovnega ali tehniškega izobraževanja.


Mojstrski, delovodski ali poslovodski izpiti

Namenjeni so kandidatom s končano srednjo poklicno šolo in najmanj tremi leti ustreznih delovnih izkušenj. Izpit je sestavljen iz štirih delov: praktični del, strokovnoteoretični del, poslovodno-ekonomski del, pedagoško-andragoški del. Z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom si kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo in lahko z opravljenimi izpiti iz splošnoizobraževalnih predmetov poklicne mature nadaljuje izobraževanje v višjih in visokih strokovnih šolah. Lahko pa še naprej opravlja svoj poklic in se odloči za izobraževanje dijakov. Opravljanje navedenih izpitov je v pristojnosti zbornic.


Oseba za stike:
Jelka Drobne
Višja svetovalka področja I