Podlage za pripravo izobraževalnih programov


Izobraževalni programi poklicnega in strokovnega izobraževanja, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba, se oblikujejo na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr. in 65/09 – popr.), Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006), Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja (Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 2001) ter metodološki priročnik Kurikul na nacionalni in šolski ravni v poklicnem  in strokovnem izobraževanju (Center RS za poklicno izobraževanje, 2006) natančneje opredeljujejo pripravo in izvedbo programov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, Zakon o višjem strokovnem izobraževanju in Izhodišča za pripravo višješolskih študijskih programov pa višješolskih študijskih programov.

Cilji programske prenove izhajajo iz zakonske zahteve po urejanju poklicnega in strokovnega izobraževanja na načelih socialnega partnerstva ter skupni odgovornosti države, delodajalcev, delojemalcev za poklicno in strokovno izobraževanje.

Vsebinska priprava izobraževalnih programov temelji na  poklicnih standardih, ki imajo podlago v Zakonu o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah št. 81/2000 (Spremembe: Ur.l. RS, št. 55/2003, 83/2003-, 118/2006, 1/2007, 85/2009).

Poklicni standard določa vsebino poklicne kvalifikacije na določeni ravni zahtevnosti, opredeljuje potrebna znanja, spretnosti ter splošne in poklicne zmožnosti, ki jih mora posameznik pridobiti. Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje  določi za katere poklicne standarde se oblikuje izobraževalni program. Izobraževalni program je oblikovan praviloma na več poklicnih standardih.

Izhodišča za pripravo izobraževalnih oziroma višješolskih študijskih programov opredeljujejo minimalni izobrazbeni standard ter razmerje med obsegom splošne in strokovne izobrazbe. Najpomembnejši del Izhodišč predstavlja opredelitev strukture posameznih predmetnikov programov na posamezni stopnji zahtevnosti.

Sestavine izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja so določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Bistvene novosti, prenovljenih programov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja so:

Odpiranje kurikula

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje na nacionalni ravni določi v povprečju 80% vsebine oz. ciljev programa.  Razliko v skladu s poklicnim standardom določijo šole  v sodelovanju z gospodarskimi združenji oz. s socialnimi partnerji  in lokalnim okoljem. Na tak način se odpira prostor za zadovoljevanje specifičnih izobraževalnih potreb gospodarstva in regionalnega okolja.

Povezanost teorije in prakse

Splošna znanja so pomembna sestavina poklicne kvalifikacije,  ki se v povezavi  s strokovno teorijo in praktičnim izobraževanjem povezujejo v  logično in vsebinsko zaokrožene celote / strokovne module.

Modularizacija

Modularna struktura programov pomeni premik od predmetno k problemsko zasnovanim programom. Modul je programska enota strokovnega dela izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja, v katerih se strokovno teoretična znanja, praktične veščine, splošna znanja in kompetence povezujejo v zaokroženo celoto ciljev in vsebin. Moduli so opredeljeni na osnovi analize poklicnih standardov in smiselnega povezovanja ključnih, generičnih in poklicno specifičnih kompetenc.

Moduli so obvezni in obvezno izbirni ter prosto izbirni.

Obvezni moduli obsegajo temeljna strokovno teoretična in praktična znanja in generične kompetence za določeno strokovno področje.

Obvezno izbirni moduli so določeni na podlagi meril izbirnosti, koliko modulov mora posameznik izbrati, da pridobi naziv poklicne izobrazbe, kar pomeni, da se posameznik usposobi za dva ali več poklicnih standardov.

Prosto izbirne module pa ponudi šola v odprtem delu kurikula.

Kompetenčni pristop

Gre za koncept kurikularnega načrtovanja, v katerem opredeljujemo kompetence  kot razvijajoče se in izkazane zmožnosti posameznika, ki mu omogočajo, da učinkovito in etično deluje  v kompleksnih, spreminjajočih okoliščinah v poklicu ter v širšem družbenem in osebnem življenju. Kompetence  enega ali večih poklicnih standardov se po analizi prenesejo v kurikul kot učni izidi, ki se preverjajo in ocenjujejo tako v procesu izvajanja pouka kot ob zaključku izobraževanja. Takšen pristop zagotavlja večjo povezanost znanja in odmik od predmetne razdrobljenosti programov.

Kreditni sistem

je dogovorjeni nabirno-prenosni sistem v poklicnem in strokovnem izobraževanju.

Izobraževalni programi so ovrednoteni s kreditnimi točkami. Kreditna točka je po zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju merska enota za vrednotenje vseh oblik dela, ki ga mora opraviti povprečen dijak za  doseganje ciljev izobraževalnega programa (ZPSI – Ul. 79/2006).

Praktično usposabljanje pri delodajalcu

Za razvoj in dvig kakovosti celotnega poklicnega izobraževanja je pomembno izobraževanje v realnih delovnih razmerah in okolju, zato je praktično usposabljanje z delom sestavni del vsakega izobraževalnega programa poklicnega in strokovnega izobraževanja. Pogoj za kvaliteto praktičnega usposabljanja je dobro sodelovanje šole in delodajalcev.

Avtonomija šol pri načrtovanju in izvajanju izvedbenega kurikula

Priprava izobraževalnega programa strokovnega in poklicnega izobraževanja se pripravi na nacionalni ravni skladno z ZOFI, ZPSI, Izhodišči in smernicami EU.

Izobraževalni program na nacionalni ravni sestavljajo:

  • splošni del,
  • posebni del,
  • priloge k programu: katalogi znanj za strokovne module in izpitni katalogi

Izobraževalni program na ravni šole pripravi vsaka šola posebej. To je  tako imenovani izvedbeni kurikul, ki ga vsaka šola  načrtuje in izvaja na podlagi nacionalnega kuruikula, upoštevaje potrebe regionalnega okolja.