Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (EOK) je skupno evropsko referenčno ogrodje, ki povezuje sisteme kvalifikacij različnih držav in deluje kot orodje za pretvorbo, s katerim naj bi postale kvalifikacije med različnimi sistemi in državami v Evropi lažje berljive in bolj razumljive. Ima dva glavna cilja: spodbujati mobilnost državljanov med državami in omogočati vseživljenjsko učenje.

Priporočilo Evropskega Parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje je stopilo v veljavo aprila 2008 in za priporočeni ciljno leto, ko naj bi države svoje sisteme kvalifikacij povezale z EOK, postavilo leto 2010 ter leto 2012 kot rok, ko naj bi države zagotovile opremljenost posameznih spričeval o kvalifikacijah z navedbo ustrezne ravni EOK.

EOK bo povezal nacionalne sisteme in ogrodja kvalifikacij s skupno referenčno točko – s svojimi osmimi referenčnimi ravnmi, ki obsegajo celoten razpon kvalifikacij, od osnovne (raven 1, npr. izkaz o opravljeni OŠ) do visoke (raven 8, npr. doktorat). Osem ravni je opisanih glede na učne izide, ki so opredeljeni kot ugotovitev o tem, kaj udeleženec ob zaključku učnega procesa zna, razume in kaj je sposoben opraviti. Učni izidi so razvrščeni v tri kategorije – znanje, spretnosti in kompetence – in omogočajo primerjavo med različnimi državami in institucijami.

Večina držav članic Evropske unije (tudi držav članic kandidatk) in Evropskega gospodarskega prostora (EEA) razvija svoja nacionalna ogrodja kvalifikacij (NOK). Do leta 2012 naj bi 26 držav, med njimi tudi Slovenija, končalo proces razvrščanja kvalifikacij (referencing process) iz NOK v EOK.

V Sloveniji je bil dosežen konsenz med ministrstvi (Ministrstvom za šolstvo in šport, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve) in socialnimi partnerji o tem, da se vzpostavi nacionalno oz. slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK). SOK naj bi tako predstavljal orodje za razvrstitev kvalifikacij glede na niz meril za dosežene posamezne ravni učenja. Njegov cilj je povezati in uskladiti slovenske podsisteme kvalifikacij in izboljšati preglednost, dostopnost, napredek in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in civilno družbo.

V Sloveniji je leta 2005 potekala nacionalna razprava o EOK, ki je bila namenjena predvsem pridobivanju informacij o EOK in stanju na področju SOK. Od leta 2006 dalje so se zvrstile tudi druge konference, povezane s slovenskim in evropskim ogrodjem kvalifikacij.

Za nacionalno koordinacijsko točko (NCP) je bil imenovan Center RS za poklicno izobraževanje (CPI). Naloga koordinacijske točke je, da zagotovi dostop do informacij, pripravlja gradiva in koordinira delo vključenih akterjev pri umeščanju nacionalnih kvalifikacij v EOK.

Vlada RS je sklenila, da se za SOK ustanovi medresorsko delovno skupino, ki bo imela moč odločanja  pri razvoju SOK. Skupina je bila imenovana 14.1.2010, na 63. seji Vlade.

Projekt Slovensko ogrodje kvalifikacij je načrtovan za obdobje 2009–2013 in je financiran iz državnega proračuna ter sredstev Evropskega socialnega sklada (ESS).

Okvirni cilji, ki naj bi jih v Sloveniji dosegli s SOK so:

  • izboljšati mednarodno razumevanje slovenskih kvalifikacij,
  • podpreti ustrezne pristope k vseživljenjskemu učenju z zagotavljanjem dostopnosti, napredovanjem, s priznavanjem učenja, z usklajenostjo in boljšo uporabo kvalifikacij,
  • izboljšati preglednost kvalifikacij za posameznike in delodajalce,
  • izboljšati sistem izobraževanja in usposabljanja v takšni smeri, da se bo odzival na potrebe delodajalcev in njihovo vlogo pri ocenjevanju in izdajanju potrdil,
  • zagotoviti potrjevanje znanja, spretnosti in kompetenc, ki še niso vključene v programe formalnega izobraževanja in usposabljanja ter, boljšo povezanost in prenosljivost med sistemom izobraževanja ter certifikatnim sistemom,
  • izboljšati učinkovitost procesa doseganja kvalifikacij, ki se osredotoča na potrebe trga dela,
  • omogočiti individualizirane poti predvsem odraslim in tistim, ki niso uspešno končali izobraževanja,
  • povezati različne kvalifikacijske podsisteme (izobraževalni in certifikatni sistem),
  • izboljšati dostopnost kvalifikacij v terciarnem sistemu izobraževanja in s tem povečati odstotek ljudi s kvalifikacijami v višješolskem in visokošolskem izobraževanju.