Spremljanje novih in prenovljenih izobraževalnih programov

Na CPI opredelimo spremljanje izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja kot postopek sistematičnega zbiranja informacij o pogojih in uresničevanju izobraževalnih programov. Temeljni namen spremljanja je zaznati uresničevanje ciljev poklicnega in strokovnega izobraževanja, identificirati primere dobrih praks, ki jih pri konkretizaciji izobraževalnih ciljev razvijajo šole ter odkrivati težave, ki šole ovirajo pri doseganju kakovosti izobraževalnega procesa.

Da bi dvignili kakovost spremljanja, smo na CPI od leta 2005, ko spremljanje podpira Evropski socialni sklad (ESS), v ospredje postavili participativni pristop. V spremljanje, ki je imelo prej poudarek predvsem na posnetku stanja pri izvajanju izobraževalnih programov na posameznih šolah, smo s podporo ESS v spremljanje aktivneje vključili tudi predstavnike šol in druge zunanje strokovnjake in eksperte posameznih področij izobraževanja. Skupaj z njimi načrtujemo in izvajamo spremljanje področij, ki se uveljavljajo kot novosti v skladu s filozofijo prenove poklicnega in strokovnega šolstva. Rezultat sodelovanja med predstavniki šol, zunanjimi eksperti in CPI so npr. oblikovane smernice za posamezna področja pedagoškega procesa, ovrednoteni primeri (dobrih) praks in zaokrožena poročila o spremljanju, ki so letno predstavljena na pristojnih strokovnih svetih, nekaj med njimi pa izide tudi v obliki publikacije. 

Spremljanje izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja poteka po naslednjih fazah:

  1. Določitev področij spremljanja;
  2. Priprava metodološkega načrta, razvoj inštrumentarijev spremljanja;
  3. Izvedba spremljanja: na CPI težimo k temu, da ima izvedba spremljanja tudi edukativen naboj. Tako že pri oblikovanju inštrumentarijev spremljanja izpostavljamo temeljna izhodišča in cilje spremljanega področja z namenom, da je izvedba spremljanja tudi v funkciji svetovanja in usmerjanja šol pri uresničevanju ciljev posameznih področjih izobraževalnih programov;
  4. Zbiranje, urejanje, analiza in sinteza zbranih podatkov in priprava letnih poročil, v katerih so predstavljene ugotovitve spremljanja in podani predlogi, pobude za nadaljnji razvoj in rast kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Glede na določila iz Pravilnika o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela iz leta 2003, je namen spremljanja odgovarjati na potrebe strokovnih javnostih na dveh ključnih ravneh:

  • Raven šol/e: s spremljanjem odpiramo posameznim šolam in šolskim strokovnim timom pogled na lastno kakovost v primerjavi z dogajanjem na širši, sistemski ravni in dogajanjem na nivoju več šol;
  • Sistemska raven: z ugotovitvami in predlogi spremljanja, ki so v obliki poročil predstavljeni na pristojnih strokovnih svetih in s tem ministrstvu, dajemo smernice za nadaljnji razvoj poklicnega in strokovnega izobraževanja strokovnim timom in ekspertnim skupinam, ki pripravljajo in uvajajo nove in prenovljene izobraževalne programe oziroma razvijajo sodobne pedagoške koncepte.

Glede na navedeno na CPI pri spremljanju uporabljamo deskriptivno metodologijo in pri tem težimo k temu, da se pri spremljanju prepletata zlasti formativni in razvojni vidik:

  • Formativni vidik spremljanja: s formativnim spremljanjem ugotavljamo dejansko stanje na poklicnih šolah (prednosti in morebitne težave) pri uvajanju in izvajanju izobraževalnih programov. Temeljni namen formativnega spremljanja je pomagati šolam, pedagoškim delavcem, da bi izobraževalni proces izboljšali;
  • Razvojni vidik spremljanja: temeljni namen je preverjanje razumevanja in uresničevanja novih konceptov, ki jih v našem primeru uveljavlja prenova poklicnega in strokovnega izobraževanja.