Reševanje vzgojnih vprašanj in kršitev šolskega reda v srednjih poklicnih in strokovnih šolah


Temeljno izhodišče projekta je, da so vzgojno-disciplinska vprašanja kompleksna, odvisna od vsakokratne situacije na šoli in okolja, v katerem šola deluje. Tako na okoliščine vprašanj vplivajo splošna klima na šoli, odnosi med učitelji, odnosi med vodstvom in učitelji, med učitelji in dijaki in na drugi strani socialne in kulturne okoliščine, iz katerih prihajajo dijaki v šole.

Tudi v teoriji ne najdemo enoznačnega odgovora, kateri vzgojni pristop daje pozitivne  vzgojne učinke. Medtem, ko npr. kognitivisti verjamejo, da je reševanje konfliktov s pomočjo moralnega presojanja in uporaba moralnih načel/pravil edini učinkovit način vzgojnega delovanja, nas npr. Strike opozori, da nas pri reševanju vzgojno-disciplinskih vprašanj sledenje različnim etičnim teorijam in pristopom pripelje do različnih, a enakovredno utemeljenih rešitev. Univerzalnega recepta za reševanje vzgojno-disciplinski vprašanj, zaradi njihove kompleksne narave, torej ne moremo ponuditi, zato je toliko bolj pomembno, da poznamo različne koncepte ter da njihovo uporabo znamo argumentirano pojasniti.

V šolskem letu 2007/2008 smo na Centru RS za poklicno izobraževanje (CPI) začeli s projekti, ki se na različne načine nanašajo na vzgojna vprašanja in kršitve šolskega reda v srednjih poklicnih in strokovnih šolah. V ta namen smo najprej izvedli raziskavo z naslovom »Uresničevanje Pravilnika o šolskem redu ter vzgojni koncept v poklicnem in strokovnem izobraževanju«, ki jo je podprl Urad za razvoj šolstva. Kot rezultat raziskave je nastala monografija »Ali poklicne in strokovne šole potrebujejo vzgojni koncept?«.

V šolskem letu 2008/09 smo nadaljevali s projektom tako, da smo k sodelovanju povabili poklicne in strokovne šole, ki so sodelovale v raziskavi. Izhodišča za sodelovanje s šolami so bila:

  • šola opredeli vprašanja o vzgoji in urejanju šolskega reda njihove šole; ta vprašanja so izhodišče za nadaljnje delo,
  • projekt podpira vodstvo šole, ki si bo prizadevalo odgovore na vprašanja realizirati v vsakodnevni praksi šolskega življenja,
  • v projekt se vključi celoten šolski kolektiv,
  • aktivno sodelovanje med šolo in ekipo CPI z zunanjimi sodelavci.

Na vsaki od izbranih poklicnih in strokovnih šol je prof. dr. Robi Kroflič izvedel predavanje, v katerem je predstavil pristope pri oblikovanju vzgojnega koncepta ter šoli predstavil rezultate raziskave, s poudarkom na vzgojnih in disciplinskih posebnostih vsake od šol. 

V okviru sodelovanja med šolami in CPI glede pristopov k disciplinskim in vzgojnim vprašanjem je bil organiziran ogled monodrame Čefurji, raus!. Izhodišča vodene diskusije po predstavi najdete na podstrani Izvedena predavanja.

Vse sodelujoče šole so kot težko obvladljiv problem izpostavile kršitve šolskega reda. Šolam smo v šolskem letu 2009/2010 predlagali, naj prevetrijo obstoječa šolska pravila tako, da se v pripravo pravil aktivno vključijo: vodstvo šole, celoten šolski kolektiv in dijaki (dijaška skupnost). V ta namen smo pripravili »Protokol za pripravo in analizo šolskih pravil«.

Predstavitev drugih vsebinskih področij

V okviru področja »Izboljšanje kakovosti pouka« smo izpeljali srečanja, na katerih smo predstavili avstralski model opazovanja pouka, namenjen izboljšanju kakovosti pouka. Učitelji so se odločili, da se osredotočijo na opazovanja pouka z namenom prepoznavanja pristopov, ki osmišljajo znanje dijakov. S pomočjo posebnega protokola so zapisovali opažanja pri izvedbi učne ure enega od svojih kolegov ter nato učno uro v paru reflektirali.

Aktivnost »Izboljšanje kakovosti pouka« smo nadaljevali z načrtovanem projektnega tedna, kjer smo s pomočjo metodičnega modela izkustvenega učenja po sedmih korakih oblikovali načrt izvedbe projektnega tedna, katerega cilj je bil povezovanje vzgojnih in izobraževalnih ciljev.  


V okviru preventivnih vzgojnih  dejavnosti smo se osredotočili na vzpostavljanje pogojev za varen vstop v procese oblikovanja posameznikove identitete. Vključeni so preko spleta teorije in praktičnih primerov spoznavali, kako lahko pri mladostnikih razvijamo pripravljenost za vstopanje v kakovostne odnose z vrstniki in odraslimi, ki se od posameznika razlikujejo po življenjskem stilu, navadah, vrednotah in doživljanju. Na usposabljanju smo odgovarjali na vprašanja o tem, kako najprej pri sebi odpraviti strah pred drugačnostjo in spodbuditi spoštljiv odnos do bližnje osebe, kako spodbuditi mladostnikovo izražanje osebnih vrednot in mu omogočiti refleksijo lastnih stališč in kako spodbujati njegovo zmožnost etičnega presojanja in ravnanja. Vzpostavilo se je sodelovanje med Srednjo poklicno in strokovno  šolo Bežigrad-Ljubljana, Vrtcem  Vodmat in Zavodom za usposabljanje Janeza Levca. Na štirih delavnicah s pedagoškimi praktiki iz omenjenih ustanov smo zasledovali naslednje cilje: spodbujanje različnih oblik prostovoljstva, spodbujanje prosocialnega ravnanja, srečanje z realnim drugim in spoznavanje/oblikovanje identitete. Rezultat delavnic so bili izvedbeni načrti aktivnosti na podlagi kurikularnih ciljev posamezne skupine (srednja šola, osnovna šola in vrtec). Zaključno srečanje in rezultati aktivnosti so bili predstavljeni na Prešernovem trgu v Ljubljani, in sicer v okviru Festivala »Igraj se z mano«. Rezultati projekta so predstavljeni tudi v obliki multimedijske predstavitve. 


Na dveh šolah smo v šolskem letu 2010/2011 podrobneje obravnavali odzivanje na kršitve šolskega reda in konflikte med dijaki. Delo je potekalo v obliki mesečnih srečanj, na katerih smo reflektirali tekoče vzgojno-disciplinske situacije, ki so jih učitelji zapisali s pomočjo »Protokola za zapis vzgojno-disciplinskih situacij«. Učitelji so si pri zapisih in pri refleksiji svojega dela pomagali z gradivom »Na kratko  o reševanju vzgojno-disciplinskih vprašanj na poklicnih in strokovnih šolah«.


Eden od rezultatov dosedanjega dela je monografija »Kazen v šoli?«, ki je izšla avgusta 2011. Monografija je sestavljena iz treh delov. V uvodnem delu prof. dr. Robi Kroflič opozori, da je eden od pomembnih ogrožajočih dejavnikov današnje šole to, da vzgojo reducira na disciplinski režim. Avtor zato predstavi nabor vzgojnih pristopov in njihove potencialne vzgojne učinke. Osrednji del monografije  zapolnjujejo prevodi tekstov, ki pedagoško osebje vseh strok informirajo o tem, kaj so osnovne značilnosti in pomanjkljivosti tistih skupin dijakov/mladostnikov, katerih moralni in osebnostni razvoj (sposobnost kontrole impulzov, kognitivno izkrivljanje in prevladujoče kognitivne sheme) je zaradi različnih dejavnikov zastal na nižji razvojni stopnji in ga lahko z uvajanjem raznolikih programov vsaj delno omilimo. Z izbranimi prevodi monografija zapolnjuje velik manko tovrstne literature v slovenskem prostoru. V tretjem  delu monografije je predstavljeno gradivo, ki smo ga v času trajanja projekta pripravili za delo s šolami.