Aktivnosti na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji v Novem mestu


Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija je sodelovala v raziskavi »Uresničevanje Pravilnika o šolskem redu ter vzgojni koncept v poklicnem in strokovnem izobraževanju«. Odzvala se je tudi povabilu k nadaljnjemu sodelovanju v projektu. V uvodnem predavanju jeseni 2009 je prof. dr. Robi Kroflič  predstavil pristope pri oblikovanju vzgojnega koncepta ter šoli predstavil rezultate raziskave, objavljene v monografiji »Ali poklicne in strokovne šole  potrebujejo vzgojni koncept?«, s poudarkom na vzgojnih in disciplinskih posebnostih njihove šole (izročke, transkript in zvočni zapis predavanja najdete tukaj).

V šolskem letu 2009/2010 smo na šoli poskusili identificirati temeljna vprašanja, na katera bi na šoli želeli dobiti odgovor. V ta namen se je na šoli oblikoval tim učiteljic in s pedagoškim osebjem šole izvedel intervjuje. Na osnovi rezultatov smo identificirali naslednje probleme: materialni pogoji na šoli, odnos vodstvo – učitelji, kršitve šolskega reda, nemotiviranost dijakov za pouk. Kot eno od poti smo šoli predlagali, naj izvede proces nastajanja šolskih pravil tako, da bi se v pripravo pravil aktivno vključilo: vodstvo šole, celoten učiteljski kolektiv, podporne službe in dijaki, vključno z dijaško skupnostjo. Na koncu šolskega leta je prof. dr. Robi Kroflič izvedel predavanje z naslovom »Šolska pravila in motenje pouka«.

V okviru sodelovanja med šolami in CPI glede pristopov k disciplinskim in vzgojnim vprašanjem je bil organiziran ogled monodrame Čefurji raus. Izhodišča vodene diskusije po predstavi najdete tukaj.

V šolskem letu 2010/2011 smo spremenili način dela na šoli. Oblikovali smo tim učiteljic, ki jih vzgojna tematika zanima in so bile pripravljene reflektirati lastne vzgojne prakse ter temu nameniti čas, samoizobraževanje in aktivnosti pri pouku. S timom učiteljic smo se dogovorili za mesečna srečanja, na katerih smo obravnavali vzgojne situacije in kršitve šolskega reda, ki so jih zapisale s pomočjo »Protokola za zapis vzgojno-disciplinskih situacij«.

Na prvem srečanju smo timu predstavili gradivo »Na kratko o reševanju vzgojno-disciplinskih vprašanj na poklicnih in strokovnih šolah«. Temu je sledila refleksija vzgojnih situacij in kršitve šolskega reda, ki so jih učiteljice zabeležile v tekočem mesecu. Na srečanjih smo učiteljicam skušali predstaviti raznolikost vzgojnih strategij in potencialnih pozitivnih učinkov, ki jim sledijo.

V tekočem šolskem letu smo izvedli 5 srečanj, na katerih smo obravnavali 44 vzgojnih situacij, s katerimi so se učiteljice soočale. Na zadnjem srečanju smo podrobneje obravnavali »jedrno refleksijo« (več o tem lahko preberete v člankih Praksa, teorija in osebnost v vseživljenjskem učenju, »Kakovost od znotraj« kot ključ profesionalnega razvoja v reviji Vzgoja in izobraževanje, XL, 4/2009).

Bistvo jedrne refleksije je ozaveščanje in aktivacija vseh plasti posameznikove osebnosti, ki vzpodbudi esencialno (signifikantno) učenje. Esencialno učenje zagrabi celoto osebe in s tem vpliva na preoblikovanje obstoječega znanja, izkušenj, kognitivnih struktur, občutkov in motivacije za delovanje. Jedrna refleksija učitelju pokaže, da ga usmerjenost v zunanje ovire (šolski sistem, vodstvo šole, motivacija dijakov, materialni pogoji …) v bistvu ovira pri tem, da bi dal od sebe najboljše, da bi bil pri delu zadovoljen in da bi se povezal s svojimi željami, ideali in si prizadeval za njihovo uresničitev.


Obravnava jedrne refleksija je bila hkrati napoved dela za šolsko leto 2011/2012. Učiteljski tim bo s pomočjo »Protokola za refleksijo pedagoške  prakse« spremljal svoje delo. Na mesečnih srečanjih bomo s pomočjo prepleta teorije in zapisanih primerov spoznavali učinkovito razreševanje vzgojnih vprašanj.