Aktivnosti na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad-Ljubljana


Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad-Ljubljana je sodelovala v raziskavi »Uresničevanje Pravilnika o šolskem redu ter vzgojni koncept v poklicnem in strokovnem izobraževanju«. Odzvala se je tudi povabilu k nadaljnjemu sodelovanju v projektu. V uvodnem predavanju jeseni 2009 je prof. dr. Robi Kroflič predstavil pristope pri oblikovanju vzgojnega koncepta ter šoli predstavil rezultate raziskave, objavljene v monografiji »Ali poklicne in strokovne šole potrebujejo vzgojni koncept?«, s poudarkom na vzgojnih in disciplinskih posebnostih njihove šole (izročke, transkript in zvočni zapis predavanja najdete tukaj).  

V šolskem letu 2009/2010 smo na šoli najprej identificirali temeljna vprašanja, na katera bi na šoli želeli dobiti odgovor. V ta namen se je na šoli oblikoval tim učiteljev in s pedagoškim osebjem šole izvedel intervjuje po naslednjih tematskih sklopih: izobraževanje tujcev, nagrade in kazni, vključenost dijakov v pripravo in izvedbo pedagoškega procesa in šolska pravila.

Pri nadaljnjem delu smo se osredotočili predvsem na šolska pravila ter na klimo na šoli. Oboje je namreč zelo pomembno pri reševanju vzgojno-disciplinskih težav. Delo je potekalo po dveh tirih.

Na šoli so se seznanili s procesom nastajanja šolskih pravil, ki poteka tako, da se v pripravo pravil aktivno vključijo vodstvo šole, celoten učiteljski kolektiv, podporne službe in dijaki, vključno z dijaško skupnostjo. Rezultat dela je bil nekoliko spremenjen Šolski pravilnik, ki je stopil v veljavo s šolskim letom 2010/11.

Prostovoljni tim učiteljev se je vključil tudi v usposabljanje v koordinaciji Centra RS za poklicno izobraževanje (CPI) in se seznanil z metodičnim modelom izkustvenega učenja po sedmih korakih. Uvod v usposabljanje je bilo predavanje prof. dr. Robija Krofliča:Induktivni pristop - osnova interkulturne vzgoje in podpora razvoju identitete, sledile pa so delavnice pod vodstvom Darje Štirn Koren in Petre Štirn Janota. V okviru delavnic so vključeni pridobili znanja, ki so jim v pomoč pri oblikovanju pogojev za varen vstop v procese oblikovanja posameznikove identitete. Vključeni so preko spleta teorije in praktičnih primerov spoznavali, kako lahko pri mladostnikih razvijamo pripravljenost za vstopanje v kakovostne odnose z vrstniki in odraslimi, ki se od posameznika razlikujejo po življenjskem stilu, navadah, vrednotah in doživljanju. Na usposabljanju smo odgovarjali na vprašanja o tem, kako najprej pri sebi odpraviti strah pred drugačnostjo in spodbuditi spoštljiv odnos do bližnje osebe, kako spodbuditi mladostnikovo izražanje osebnih vrednot in mu omogočiti refleksijo lastnih stališč in kako spodbujati njegovo zmožnost etičnega presojanja in ravnanja.

Rezultat usposabljanja so bili načrti dejavnosti (o temah drugačnost, identiteta, prijateljstvo), preko katerih so dijaki spoznavali samega sebe in drugega (vrstnika in odraslo osebo). Dejavnosti so vključeni učitelji izpeljali z izbranimi skupinami dijakov.


V šolskem letu 2010/2011 smo nadaljevali z aktivnostmi. Sodelovanje je še naprej potekalo na prostovoljni osnovi in pridružila se nam je nova skupina učiteljev. Osredotočili smo se na načrtovanje vzgojnih elementov znotraj izobraževalnih ciljev kurikula. Na podlagi tega je nastala ideja o sodelovanju z zunanjimi institucijami, s čimer bi bila dijakom omogočena dejanska izkušnja srečanja z drugim kot drugačnim od njega samega in vrstnikov, ki jih dnevno srečuje. Vzpostavilo se je sodelovanje med šolo, Vrtcem Vodmat in Zavodom za usposabljanje Janeza Levca. Na štirih delavnicah s pedagoškimi praktiki iz omenjenih ustanov smo zasledovali naslednje cilje: spodbujanje različnih oblik prostovoljstva, spodbujanje prosocialnega ravnanja, srečanje z realnim drugim in spoznavanje/oblikovanje identitete. Rezultat delavnic so bili izvedbeni načrti aktivnosti na podlagi kurikularnih ciljev posamezne skupine (srednja šola, osnovna šola in vrtec). Sledila so srečanja dijakov, učencev in otrok iz vrtca. Prvo srečanje je bilo v vrtcu, sledilo je srečanje na srednji šoli in nato še srečanje na osnovni šoli. V okviru srečanj so otroci in mladostniki spoznavali pomen pristnega srečanja preko skupnih aktivnosti s posamezniki, različnimi po starosti in mentalni zmožnosti. Sodelovalno so oblikovali klobučke, modne dodatke in skupne skulpture iz kartona. Temu je sledilo še zaključno srečanje na Prešernovem trgu v Ljubljani, in sicer v okviru Festivala »Igraj se z mano«, kjer so udeleženci izdelke tudi dokončali. Izdelki in celoten proces njihovega nastanka v obliki multimedijske predstavitve so bili razstavljeni v Galeriji Alkatraz.  


Na Centru RS za poklicno izobraževanje smo vseskozi skrbeli za natančno sprotno spremljanje procesa. Ugotovitve kažejo, da zahteva tak način dela zelo angažiranega pedagoškega delavca in veliko dodatnega dela, kljub temu pa so vsi (vključno z dijaki) izrazili zadovoljstvo s takšnim načinom dela.